»Dne 2.12.2011 je bil v časniku Delo na prvi strani objavljen članek pod naslovom “Kravje kupčije na SVLR”, ki se je nadaljeval na četrti strani pod naslovom »Ipmit nezakonito dobil posel za 3,4 milijona«. Državni sekretar SVLR Bojan Suvorov je v Pismih bralcev že 3. 12. 2011 v odgovoru na članka zavrnil določene očitke. V člankih je navedeno, da je bil posel nezakonito poverjen nekompetentnemu ponudniku in da naj bi se Ipmit dela lotil le s šestimi od dvanajstih sodelavcev navedenih v ponudbi, kar ne drži. Projekt Razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema ISARR v triletnem obdobju je bil leta 2008 oddan konzorciju štirih podjetij Ipmit d.o.o., Janez Berce s.p., Comland d.o.o. in Nova Vizija d.d. preko javnega naročila po odprtem postopku. Nanj ni bila vložena revizija. Konzorcij sestavljajo strokovno kompetentna podjetja, Comland in Nova Vizija sta bili leta 2010 uvrščeni med 50 najverodostojnejših podjetij v Sloveniji. V vseh štirih podjetjih deluje skoraj 100 strokovnjakov za načrtovanje, razvoj, vzdrževanje in implementacijo informacijskih sistemov. Vsa podjetja imajo dolgoletne izkušnje in reference, ki to potrjujejo. Na projektu je sprva delalo dvanajst, kasneje pa šestnajst ustrezno usposobljenih strokovnjakov.

Avtor piše, da naj bi bil informacijski sistem ISARR izdelan na podlagi zastarele tehnologije, zaradi česar naj bi bil potreben ročni vnos na finančnem ministrstvu. To ne drži. Zametki informacijskega sistema ISARR segajo v začetek prejšnjega desetletja. Takrat izbrana tehnologija je bila ustrezna glede na obseg projekta in finančne zmožnosti naročnika. ISARR, kakršen je v uporabi danes, ni nastal na novo, ampak na osnovi združitve in dodelav že obstoječih rešitev različnih resorjev v državni upravi. Zamenjava zastarele tehnologije je potekala postopno, brez večjih pretresov za uporabnike. Danes je, skladno s prioritetami SVLR, prenova z uporabo moderne tehnologije v pretežni meri zaključena. Rezultat je integriran informacijski sistem z več tisoč uporabniki iz več sto različnih institucij in podjetij v Sloveniji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški.

Slovenija ima zelo kompleksen sistem črpanja evropskih sredstev, katerega informacijska podpora se izvaja skozi tri informacijske sisteme, ki so v pristojnosti SVLR in Ministrstva za finance. Vlada je leta 2009 naložila obema institucijama, da projekt ISARR preoblikujeta v skupen projekt za podporo kohezijske politike. Zagotavljanje informacijske podpore za tisoče uporabnikov skozi tri informacijske sisteme brez enotnega strateškega načrtovanja je zahtevna naloga. Zato ni presenetljivo, da je bil na začetku vzpostavljanja povezave kot izhod v sili včasih uporabljen tudi ročni vnos v eno izmed aplikacij na Ministrstvu za finance. Danes to več ni potrebno, saj povezava med tremi informacijskimi sistemi deluje stabilno.

V članku je navedeno, da zaradi napak v aplikaciji ISARR Slovenija ne more črpati denarja iz evropskega proračuna oziroma, da zaradi tega prihaja do zamud. To ne drži. Tudi državni sekretar Suvorov v pismu zavrača očitke, da informacijski sistem povzroča zamude pri izplačilih in navaja, da so se zamude v zadnjem letu močno zmanjšale, kakor tudi, da je doslej Evropska komisija kot upravičen potrdila vsak izdatek, ki ga je Slovenija uveljavljala skozi ISARR. Novinarjeve navedbe o višini sredstev, ki čakajo na povračilo, so torej povsem napačne!

Članek namiguje na domnevno sumljivo pridobljene posle podjetja Ipmit z državo, pri čemer omenja osebno zvezo direktorja Saše Novakovića z uslužbenko državne uprave Davorke Šel in s tem povezano poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča. Ipmit je med drugim specializiran za delo z javno upravo in v več državah izvaja vrsto projektov na področju javne uprave in je zato popolnoma logično, da ustvari večino prometa z javno upravo. Posle pridobiva preko javnih naročil že od svojega nastanka. Vlada RS je na Jelinčičevo poslansko vprašanje podala korekten odgovor, ki ga avtor ne omenja. Davorka Šel v času sklenitve pogodbe za ISARR leta 2008 ni bila zaposlena na Ministrstvu za visoko šolstvo znanost in tehnologijo kot visoka državna uslužbenka. Glede na to in glede na dejstvo, da je javno naročilo za ISARR izključno v domeni SVLR, je namigovanje na kakršnokoli povezavo popolnoma neutemeljeno. Poleg tega je bil popravek avtorjevih navedb s strani Davorke Šel objavljen v Delu v Pismih bralcev, dne 10.12.2011.

Avtor navaja, da izvajalec ni spoštoval časovnega načrta in je povečal delež v pogodbi predvidenih neopredeljenih aktivnosti. To ni res. Izvajalci smo opravljali tiste storitve in dobavljali tiste izdelke, ki jih je SVLR naročala. To res ni bilo v celoti skladno z leta 2008 pripravljenim projektnim načrtom. To ni presenetljivo, saj na začetku projekta, na primer, sploh ni bila vključena podpora za operativne programe evropskega teritorialnega sodelovanja, ki je po vključitvi brez dodatnih stroškov za SVLR projektu dala mednarodno dimenzijo. Če bi izvajalci vztrajali pri formalnih pogodbenih zahtevah, bi bilo to v nasprotju z interesi in dejanskimi potrebami SVLR.

V članku je navedeno, da naj ne bi bilo jasno, za kakšna dela so na SVLR namenili skoraj polovico sredstev za nadgradnjo ISARR. To ne drži. Vse nadgradnje so dokumentirane v skladu s predpisano metodologijo, specifikacije pa poleg ostalega vsebujejo tudi navedbo ciljev posamezne nadgradnje.

Novinar se sklicuje na neimenovan strokovni vir, po katerem je Ipmit s projektom Merjenje administrativnih stroškov in bremen v predpisih RS nadziral samega sebe, kar ne drži in kaže na nerazumevanje vsebine projekta. Ministrstvo za javno upravo je po odprtem postopku javnega naročanja izbralo Ipmit za izvedbo dela celotne operacije in sicer za merjenje administrativnih stroškov v skladu z Enotno metodologijo za merjenje administrativnih stroškov, ki jo je predpisalo ministrstvo, ne pa za izvajanje nadzora nad črpanjem evropskih sredstev ali pa sistemom ISARR.

Avtor omenja reviziji, ki naj bi ugotovili hude pomanjkljivosti v delovanju aplikacije ISARR in naj ne bi bili upoštevani. O reviziji podjetja RR&CO d.o.o. izvajalci ne vemo ničesar in tudi ne poznamo njenih morebitnih izsledkov. Ker gre za konkurenčno podjetje, obstaja možnost, da bi lahko navedeno podjetje imelo poslovni interes pri pridobitvi posla na projektu ISARR in je njegove morebitne navedbe potrebno obravnavati tudi v tem kontekstu. Z revizijo podjetja Libertin d.o.o. smo izvajalci seznanjeni, nekatere izsledke pa smo v sodelovanju s SVLR tudi upoštevali. Enako - da prve ne pozna, druga pa je bila upoštevana – trdi tudi Suvorov.

Ker je bil večji del sistema ISARR že prenovljen z uporabo moderne tehnologije, je ocena avtorja članka oziroma njegovega neimenovanega vira, da bo potrebna več milijonov evrov vredna temeljita reforma, močno pretirana. To pa seveda ne pomeni, da ne bodo potrebne dodatne investicije v ISARR, ki bodo poleg nemotenega delovanja sistema v spreminjajočih okoliščinah zagotovile tudi potrebne nove funkcionalnosti kot je na primer podpora za novo finančno perspektivo EU ter podpora za državne razvojne programe.

Aleksander Novaković generalni direktor IPMIT d.o.o.